Ko se danes ozrem dvajset let nazaj, v čas, ko smo v Poljčanah prvič razgrnili rokoborske blazine, me preplavijo občutki neizmernega ponosa.
Takrat smo imeli le veliko mero entuziazma, ljubezen do športa in drzne sanje.
Nismo si upali niti glasno predstavljati, da bo naš mali klub prerasel v institucijo, ki bo trajno zaznamovala slovenski športni prostor in ponesla ime Poljčan na štiri kontinente sveta.
Biti predsednik tega kluba nikoli ni bilo le uradna funkcija. Bila je zaveza – do mladih, ki so nam zaupali svoje prve gibalne korake, do staršev, ki so v nas videli partnerja pri vzgoji, in do športne javnosti, ki smo ji morali dokazati, da lahko majhno okolje piše globalne zgodbe o uspehu.
Miloš Trbulin
