Današnja podoba ozemlja občine Poljčane je nastajala in se spreminjala skozi stotine milijonov let. Glede na starost najstarejših kamnin v Sloveniji, ki štejejo okoli 600 milijonov let, so iz geološkega stališča kamnine na območju občine Poljčane precej ‘mlade’. Tod srečamo sedimente in sedimentne kamnine.
Je 550 m dolga izvirna vodna kraška jama, z zanimivim jamskim sistemom, katere nastanek geologi ocenjujejo na čas po ledeni dobi, torej pred približno 13.000 leti. Med domačini krožijo govorice o njeni globini, dolžini, zmaju, ki biva tod pa o skritem zakladu razbojnice Špelke in njenih dvanajstih pajdašev. Ne glede na ugibanja, velja Belojača za najdaljšo štajersko jamo.
Severna pobočja Boča gradi triasni apnenec. Zaradi njegove prepustnosti in raztapljanja so v njem nastali kraški pojavi; škraplje, žlebiči in vrtače. Apnenec Boča obdajajo neprepustne plasti. Na stikih prepustnih in neprepustnih plasti so nastali požiralniki, kot je požiralnik na Formili. Na obrobju tega bloka pa izviri, med katerimi so poznani markantni kraški izviri v Studenicah.
Na stiku okoli 20 milijonov let starih miocenskih kamnin s skoraj 250 milijonov let starejšimi permskimi, so nastala nahajališča premoga. Ta, skoraj 30 milijonov let star premog, so v preteklosti kopali na Stanovskem, Ljubičnem, Podboču, Studenicah, Klečah in Šegi. Najdaljšo zgodovino ima premogovnik Šega. Tam naj bi ‘črno zlato’ kopali že v Napoleonovih časih.
Pred 250 milijoni let se je pričelo postopno širjenje morja na kopno. Plitvo in toplo morje je bilo tod dobrih 50 milijonov let. V njem so se nalagale večje količine sedimentov iz katerih je, med drugimi, nastal tudi apnenec. Ta je bil kasneje spremenjen v dolomit, ki je danes razgaljen ob močnem prelomu v dolini potoka Bele. Dolino danes tako zaznamujejo številni kamnolomi. Pesek ‘poljčanar’, ki se ponaša s častitljivo starostjo 230 milijonov let, je cenjen v gradbeništvu in prepoznaven izven meja občine Poljčane.
